KNJIŽNIČARKA ŠPELA LESKOVAR
Razveseliš jo tako, da si izposodiš vsaj eno knjigo na dan. Vedno je pripravljena kakšno reči z učenci na temo knjige in branja. Všeč so ji čimbolj »odštekane« stvari, vendar ne smejo biti žaljive.
IZPOSOJA
Vse knjižnično gradivo je uporabnikom šolske knjižnice dostopno brezplačno .
IZPOSOJEVALNI ROKI GRADIVA NA DOM
* knjige (strokovne in leposlovne) 14 dni
Izposojo vsake knjige je možno po poteku izposojevalnega roka podaljšati še za 14 dni ali več, če ni rezervirana za drugega uporabnika. Izposoje ni možno podaljšati za knjige, ki so na seznamu za domače branje.
* revije do 5 dni
IZPOSOJA GRADIVA, KI JE NA VOLJO V ČITALNICI IN MEDIOTEKI
• čitalniško gradivo (leksikoni, slovarji, priročniki, učbeniki, enciklopedije, atlasi,.) je možno uporabljati samo v prostorih knjižnice. Izjemoma si ga je možno izposoditi čez vikend .
• neknjižno gradivo (avdio- in videokasete, zgoščenke, multimedijske zgoščenke, igrače) je namenjeno za uporabo pri pouku, zato si ga je možno izposoditi samo v knjižnici.
• možne so tudi rezervacije gradiva.
• učencem fotokopiramo gradivo za referate (avtorske pravice) iz največ 3 knjig.
• učenci si lahko izposojajo gradivo do konca pouka. Vrniti ga morajo, preden dobijo spričevala devetega razreda (izjema pri popravnih izpitih). Zaposleni delavci pa morajo obvezno vrniti vse gradivo, preden prekinejo delovno razmerje na naši šoli.
• učenci 1. do 8. razreda si lahko izposodijo gradivo tudi čez počitnice v dogovoru s knjižničarko.
Pomočnik pri izbiri knjig za bralno značko
TISKANO GRADIVO
Tiskano knjižnično gradivo 5237 enot
Filmsko gradivo, video 90 enot
Neglasbeni zvočni zapisi 65 enot
Glasbeni zvočni zapisi 74 enot
Računalniški zapisi 43 enot
Multimedijsko gradivo 31 enot
ZGODOVINA …
Najprej je bila samo šola. Učenci so se samo učili in učitelji so jim včasih prebrali kakšno knjigo. Bilo je lepo.
Potem so nekega dne začeli kupovati vedno več knjig.
Tam nekje v vojnih letih sta omenjeni šolska in učiteljska knjižnica, češ da je med vojno zmanjkalo ogromno knjig iz obeh knjižnic.
Po vojni so šolsko knjižnico zelo izpopolnili. Počasi, a vztrajno so knjige krožile med učenci in učitelji. Nekateri so jih brali čez dan, večina pa zvečer. V šolskem letu 1971/72 se je zelo povečal knjižnični fond tako učiteljske kot pionirske knjižnice. Bilo je lepo.
Z otvoritvijo nove šolske stavbe ob kulturnem prazniku, 10. januarja 1976, je dobila svoj prostor tudi nova šolska knjižnica. V avli šole so bile med stebre postavljene police s knjigami, ponujene v branje vsem.
Potem je prišla knjižnica v vsako šolo in z njo tudi knjižničarka ali knjižničar. Ob nadgradnji in adaptaciji šole je bila 3. septembra 1993 otvoritev nove knjižnice v zgornjem nadstropju šole. Ker je bilo uporabnih knjig malo, je Mariborska knjižnica učencem podarila 700 odpisanih knjig. Knjižnica je postala družaben prostor, kjer so se učenci družili in si izposojali knjige pred in po pouku. Ministrstvo za šolstvo je leta 1995 računalniško opremilo šolsko knjižnico. Ko je bila vnesena glavnina knjižničnega fonda, smo pričeli z računalniško izposojo. Bilo je lepo.
Knjižnica je postajala pretesna in v šolskem letu 2004/2005 se je preselila v nove prostore v pritličju. Dobili smo knjižnico v modrem ali modro knjižnico.? Ob otvoritvi je naš ravnatelj dejal, da ima knjižnica še možnost širjenja in sicer – čitalnica v zimskem vrtu. Trenutno uporabljamo del knjižnice kot čitalnico in kot učilnico za nivojski pouk slovenščine. Postaja vedno lepše.
ZANIMIVE POVEZAVE
http://www2.arnes.si/~osngso3s/virtualschool.htm
http://www.o-fp.kr.edus.si/iearn/voda/index.htm
http://ro.zrsss.si/borut/wwwmatematika/
http://193.2.245.11/otrokinknjiga.htm