ZGODOVINA ŠOLE

 

19. STOLETJE (ZAČETKI POUKA)

Stara kronika se je v času okupacije izgubila, ohranil se je le izvleček, ki ga je leta 1940 sestavil tedanji šolski upravitelj Jakob Meško po navodilih odloka prosvetnega oddelka banovine Slovenije kot poročilo za šolski muzej v Ljubljani. V njem navaja, da začetki šolstva na Črešnjevcu segajo že v leto 1833, ko je kaplan Cavnik v svoji kaplaniji uvedel pouk. Žal je že naslednjega leta umrl in z njegovo smrtjo je za štiri leta zamrl tudi pouk. Leta 1837 so začeli graditi prvo šolsko stavbo v velikosti 5 x 4 x 2.5 m. Leta 1840 so jo slovesno odprli pod nazivom “Privatpfarrschule in Kerschbach”. Istega leta je bilo vpisanih kar 187 otrok, od teh jih je 33 obiskovalo vsakdanjo šolo, 17 pa nedeljsko. Poučeval jih je prvi privatni učitelj Jurij Hraševec. Leta 1871 so šolo razširili v dvorazrednico. Učence prvega razreda so poučevali v najeti sobi pri Žitnikovih, kar je precej stalo, zato so se odločili zgraditi novo, večjo trirazrednico. Šolsko poslopje, zgrajeno leta 1874, je imelo tri učilnice, stanovanje za nadučitelja, sobo za učitelja, klet, podstrešje, shrambo, drvarnico, hlev za prašiče in steljnico. Leta 1895 je deželni šolski svet šolo razširil v štirirazrednico in dve leti kasneje v petrazrednico. Z dozidavo nujno potrebnih dodatnih učilnic so imeli velike težave zaradi nasprotovanja lokalnih veljakov. Po odobritvi posojila graške posojilnice jim je dozidava v letu 1902 vendarle uspela. Izvleček iz kronike navaja, da so v šolskem letu 1898/99 poučevali štirje učitelji v štirih skupinah 366 otrok; 1.razred – 65 učencev, 2.razred – 127 učencev, 3.razred – 102 učenca in 4.razred – 72 učencev.

stara_sola

Posnetek stare šole

 

PRED 2. SVETOVNO VOJNO

Petrazrednica je šola ostala do leta 1927, ko se je razširila v šestrazrednico. Število šoloobveznih otrok se je iz leta v leto povečevalo; leta 1895 je šola vpisala rekordnih 388 otrok. Izboljšal se je tudi šolski obisk ( 1840 – 17,6%, 1870 – 41,7%, 1895 – 93,4% ). Do leta 1896 je bil uradni jezik v šoli nemščina, po tem letu pa uvedejo slovenščino. Knjige so bile dvojezične. Kot izjemnega pedagoga in učitelja Jakob Meško navaja nadučitelja Gregorja Polanca, ki je na Črešnjevcu služboval od 1894. do 1911. leta. V njegovem času je močno porasel tudi šolski obisk. Izvleček kronike opisuje tudi dogodke vezane na čas 1. svetovne vojne. V šolsko leto 1916/17 segajo začetki šolske kuhinje, v kateri so vsak dan skuhali štiridesetim do petdesetim revnim šolarjem toplo juho. V tem letu je pouk pogosto odpadal, ker so morali učitelji in učenci po šolskem okolišu nabirati prispevke za šolsko kuhinjo, za vojno in agitirati za vojno posojilo. Tik pred polomom Avstrije je šolski upravitelj Kukovič v kroniki zelo ostro kritiziral nemčurje in narodne izdajalce. Septembra 1917 so v znamenju prebujajočega se slovenstva priredili mladi fantje gledališko igro s petjem pri Pučnik Ludviku, postavili mlaj in izobeseli slovensko zastavo. Zaradi tega so imeli precej težav z oblastmi. 15. decembra 1918 so na šoli zelo slovesno proslavili nastanek nove države, Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. V šolskem letu 1918/19 so na ljudskih šolah ukinili nemščino kot učni jezik in kot predmet med vojno in zopet uvedli slovenščino. Kot predmet so uvedli tudi srbohrvaščino. Pri pouku se začnejo uporabljati samo slovenske knjige. 29. junija 1920 je potoval skozi Slovensko Bistrico regent Aleksander Karadjordjevič. Vsi učitelji z učenci in množica ljudi so ga prisrčno sprejeli. Leta 1921 so na Črešnjevcu ustanovili Slovensko bralno društvo in Tamburaško društvo. Na šoli so začeli uprizarjati igre. Ob prireditvah so učenci peli dvoglasne narodne pesmi. V jeseni 1923 so dokončali z gradnjo lokalne ceste proti Vrhlogi, Trnovcu in naprej proti Ptujski gori. Zima v letu 1928/29 je bila najhujša kar so jih pomnili, saj je sneg zapadel 1m visoko, tempreature so se spustile na – 27 stopinj celzija.

zgodovina3

Učenci in učitelji – šolsko leto 1935 – 1936 (levo učiteljica Martina Cvetko, v sredini upravitelj Anton Strigel, desno učiteljica Ida Lah)

 

MED 2. SVETOVNO VOJNO

Sistematični zapisi Šolske kronike se začnejo s šolskim letom 1938/39 in trajajo do začetka okupacije, ko je bil šolski upravitelj Jakob Meško vpoklican v vojsko. Iz teh kronoloških zapisov izvemo, da je bila šolska stavba v zelo slabem stanju; razpadali so okenski okviti, vrata, primanjkovalo je klopi, itd. Vzdrževanje šole sta financirali banovina in občina, a denarja je bilo dovolj le za najnujnejša vzdrževalna dela. Vpisanih je bilo okoli 250 otrok v štirih razredih razredne osnovne šole in dveh višje ljudske šole. Učni uspeh in obisk ob koncu obeh šolskih let je bil prav dober, šolo pa je končalo povprečno 82% otrok. Na šoli so delovale številne mladinske organizacije: Podmladek RK, Podmladek Jadranske Straže, Sokolska deca, Prosvetarji in Mladi junaki. Obe šolski leti sta se končali s službo božjo in vidovdansko proslavo. Šolsko leto 1940/41 je Meško vpisal po koncu vojne, junija 1945. Kronika navaja, da je bila v jeseni 1940 vsa šola obnovljena in po 20 letih prebeljena. Dopolnjena je bila tudi zbirka učil in stenske slike. Pouk je trajal do 31. marca, ko se je po nalogu šolskih oblasti zaključil. Vso leto so živeli učenci, učitelji in vso prebivalstvo v stalni živčni napetosti ob spremljanju nemških vojaških uspehov. Posebej je vpisana v strjeni obliki doba okupacije od 6. 4. 1941 do 8. 5. 1945. 10. aprila so se pripeljali na Črešnjevec prvi avtomobili z naškimi oficirji, dan prej je jugoslovanska vojska razstrelila železniški predor. V času okupacije so v šoli živele nemške “trupe” od aprila do izbruha vojne med Nemčijo in Sovjetsko Zvezo. V šoli se je vršil nemški pouk od zadnjih dni aprila 1941 do julija 1945. Potekal je v nemškem jeziku, z uporabo nemških knjig. Upravitelj je bil Fritz Feigel, po poklicu natakar z opravljenim pedagoškim tečajem. Slovenska učiteljica je bila domačinka, gospa Ida Lah. Nemški učitelji so bili zelo strogi, pretirano so uporabljali telesne kazni in grozili z izselitvijo. Otroke so vključevali v Hitlerjugend. Uvedli so tudi tečaje nemškega jezika za odrasle. Zaradi represivnih ukrepov je šolski obisk zelo padel. Septembra 1944 so od partizanov dobili pismo, da morajo takoj zapustiti šolo in kraj, kar so tudi storili. Za njimi je ostalo razdejanje. Zmanjkalo je ogromno knjig iz šolske in učiteljske knjižnice, med njimi tudi Šolska kronika, pisana od 1837 dalje, z okrog 400 stranmi. Bivši učitelji so med NOB aktivno sodelovali; Jakob Meško je bil pri partizanih, ostali so sodelovali kot aktivisti OF
.

 

PO 2. SVETOVNI VOJNI

Po osvoboditvi je bila šolska stavba v poraznem stanju, zato so jo poleti 1945 prebrelili, zgradili nove lončene peči in kupili nekaj novih klopi. Tretji del prvega zvezka Šolske kronike opisuje dogodke v šoli in njenem okolišu v času “nove Jugoslavije” od šolskega leta 1945 do 1950/51. S poukom so začeli že 1. 6. in ga izvajali do 28. 7. 1945, da bi hitro nadoknadili zamujeno med vojno. Učence so razdelili po znanju in nadarjenosti v tri skupine. Učitelji so opravili zapisnik najdenega inventarja in arhiva in izvedli oddajo nemških knjig. Za okrasitev razredov so nabavili Titove slike. V šolskem letu 1945/46 so prvič ugotavljali socialni izvor učencev in ugotovili, da jih največ spada v skupino srednjih kmetov. V šoli so ustanovili organizacije Pionirjev, Roditeljski svet in Prostovoljno organizacijo RK. Učitelje so nameščali z ministerskimi dekreti. Mnogi izmed njih so bili slabo usposobljeni – tečajniki. Konec avgusta 1946 so v Slovenski Bistrici organizirali politično informativni tečaj za učitelje, na katerem so govorili o novih problemih vzgoje in prevzgoje in novih pojmovanjih družbe in človeka, ki so jih učitelji ponesli v razrede in med krajane.Učitelji so veliko truda vlagali tudi v kulturno delo izven šole in pripravljali prireditve in mitinge. Poleg šolske knjižnice, ki so jo zelo izpopolnili, so ustanovili tudi ljudsko knjižnico in organizirali študijske krožke. Oktobra 1946 so pomagali izvesti volitve v ustavodajno skupščino in sodelovali pri pobiranju obvezne oddaje žita. Učenci so izvedli akcijo nabiranja žira in izkopiček porabili za nakup zvezkov in knjig. Januarja 1946 so ustanovili šolo za kmečko mladino. Velika pridobitev je bila elektifikacija Črešnjevca in s tem tudi šolskega poslopja.. V jeseni 1947 se je v šoli množično pojavil mumps, tako da so morali v novembru ukiniti pouk. Januarja 1947 se je na šoli začel izobraževalni tečaj za odrasle, ki je bil zelo uspešen . Ob odhodu Jakoba Meška v Ljubljano je z šolskim letom 1949/50 kroniko vpisoval upravitelj Štefan Fras, ki je prej služboval v Laporju. Šola je bila petrazrednica, drugošolci so zaradi prostorske stiske imeli pouk popoldan. Na šoli je zelo uspešno deloval pionirski odred, čigar člani so bili zelo aktivni; med drugim so nabirali zdravilna zelišča, obirali koloradskega hrošča, pogozdovali in pomagali zasajevati šolski sadovnjak, ki je slovel daleč naokoli. Ustanovili so tudi posebno higiensko komisijo, ki je nenapovedano pregledovala čistočo učencev in učilnic in izdajala pohvale oziroma graje. Prvič je začela delovati šolska hranilnica, ki je navajala otroke na varčevanje. Od šolskega leta 1950/51 se verouk ni več vršil v šoli, ampak v župnišču. Ker so na šoli imeli padavinsko meteorološko postajo, so podatke skrbno zabeležili in vsako leto v kroniki tabelarično prikazali povprečno mesečno količino padavin v mm. Drugi zvezek kronike se je začel pisati s šolskim letom 1951/52. V tem letu je bil na šoli zelo dejaven agrotehnični krožek, čigar člani so obdelovali pionirski vrt in zasadili precej drevesnih sadik. Tega leta se je telovadno društvo preimenovalo v Telesno – vzgojno društvo TVD Partizan in dosegalo zavidljive rezultate, predvsem na področju odbojke. Delovati je začel tudi pevski zbor, ki je imel 25 pevcev. S šolskim letom 1953/54 je šola postala šestrazrednica z 178 učenci, v naslednjem letu pa že osemrazrednica s šestimi oddelki (6. 7.in 8. razred so tvorili en oddelek). Učence, ki v višjih razredih niso hoteli obiskovati pouka, so prijavili k sodniku za prekrške in starši so morali plačati denarno globo. Septembra 1953 so na šoli organizirali protestno zborovanje proti priklučitvi Trsta k Italiji. 19. 11. 1954 se je celoten učiteljski kolektiv in precej vaščanov udeležilo mitinga na Ostrožnem pri Celju, na katerm je bil slavnostni govornik Josip Broz Tito. Leta 1955 je na državnem posestvu Kmetijsko gospodarstvo uredilo vzorčen sadovnjak v velikosti 4 ha.

zgodovina2

Prvošolci z razredničarko Anko Fras leta (1957)

Kud Črešnjevec je poleti 1958 nabavil prvi televizijski sprejemnik, ki je privabil ogromno gledalcev. Spomladi 1960 je bila na šoli ustanovljena Pionirska zadruga. Na zboru zadružnikov v Mariboru je v okrajnem merilu dosegla 2. mesto in prejela kot nagrado radijski sprejemnik. V tem letu so šolske oblasti odobrile ustanovitev 7. oddelka na šoli. Uvedli so nemščino kot učni predmet v 5. razredu. V šolskem letu 1965/66 je bilo vpisanih 205 učencev in prvič je bila organizirana popolna osemletka, z 8 oddelki. Že v jeseni 1964 so v šolo napeljali vodovod, ki je bil poleg elektrike največja posodobitev. Januarja 1964 je bila ukinjena železniška povezava med Črešnjevcem in Slovensko Bistrico, kar so ljudje sprejeli z negodovanjem, še posebej preimenovanje črešnjevske postaje v Slovensko Bistrico. Ob koncu šolskega leta 1967/68 so učitelji, učenci in družbene organizacije pripravili poslovilno prireditev ob upokojitvi dotedajnega ravnatelja Štefana Frasa.

zgodovina1

Učiteljski kolektiv leta 1960 (od leve Anka Fras, Srečko Rajh, Francka Rajh, Blaž Lah, Ida Lah, Štefan Fras)

Uspel je občinski samopripspevek za obnovo šole in razširitev šolskih prostorov. Leta 1968 so postavili spomenik padlim borcem pred šolo na Črešnjevcu in tudi na Leskovcu. Novi ravnatelj je s šolskim letom 1968/69 postal Srečko Rajh, ki je zapisoval Šolsko kroniko do svoje smrti leta 1984. S šolskim letom 1969/70 so na šoli prešli na petdnevno izvajanje pouka v tednu. Leta 1971/72 se je zelo povečal knjižnični fond, vedno več učencev pa je bilo naročenih na mladinski tisk. Posebej slovesna je bila podelitev Ingoličeve bralne značke, kjer sta bila gosta Anton Ingolič in Polde Bibič. Oktobra 1973 so razpravljali o obnovi šole in sestavili komisijo, ki bo skrbela za čimprejšnji začetek del. Toda v letu 1975 so se odločili, da se stara šola zaradi dotrajanosti ne bo obnavljala, pač pa se bo zgradila nova. 1. marca so “zasadili” prvo lopato. Otvoritev nove šolske stavbe je bila na svečani prireditvi ob občinskem prazniku, 10. januarja 1976. Nova šola je imela 6 učilnic, večnamenski prostor, knjižnico, jedilnico, kuhinjo in oddelek otroškega vrtca. Kasneje so ob šoli zgradili tudi nogometno igrišče. Šolo so poimenovali po revolucionarju Veljku Vlahoviču. V šolskem letu 1977/78 so črešnjevsko šolo začeli obiskovati tudi otroci iz Starega Loga, zato so zanje organizirali avtobusni prevoz. Po smrti ravnatelja Srečka Rajha postane ravnatelj Štefan Romih. Julija 1985 so porušili staro šolsko stavbo, ob šoli pa so leto kasneje zasadii češnjev drevored. Poleti leta 1987 umre Štefan Romih. S 1. novembrom 1987 kot ravnatelj nastopi Marjan Debeljak. Ker je pouk potekal dvoizmensko in ker je šolska stavba močno zamakala, je bil podan predlog za adaptacijo šole. Leta 1992 se šola uradno preimenuje v OŠ Črešnjevec. 3. septembra 1993 je bila otvoritev novih prostorov: treh učilnic, knjižnice, računalniške učilnice in kabineta za strokovno službo.

15. 9. 1996 prične opravljati naloge ravnatelja Jože Mohorko. Leta 1999 je zgrajena telovadnica. Z izgradnjo telovadnice in nove učilnice na lokaciji stare garderobe ter obnovo in dopolnitvijo učilnic v pritličju smo dobili prostorske pogoje za vstop v devetletko. Le ta se ob podpori staršev in strokovni usposobljenosti učiteljev od šolskega leta 2000/2001 uspešno izvaja.

1. 9. 2007 prične opravljati naloge ravnatelja Lidija Milošič. Novembra 2007 se šola preimenuje v Osnovno šolo dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec. 1. 1. 2008 se k šoli priključi tudi Vrtec Črešnjevec – Leskovec, ki deluje na dveh lokacijah (Črešnjevec in Leskovec). Enota vrtca na Leskovcu začne prenovljena in dograjena delovati 1. 9. 2009. Zaradi prostorske stiske vrtca, se ob začetku leta 2013/2014 1 oddelek vrtca preseli v občinsko stanovanje v sosednjo večstanovanjsko zgradbo. V začetku šolskega leta 2014/15 se obnovi in uredi zunanje šolsko igrišče, ki pridobi novo plast (umetni tepih) in ograjo okrog celotne površine. Ob koncu šolskega leta 2015/16 se zamenjajo strešna okna v nadstropju šole. V juniju 2017 pa se začnejo gradbena dela na sosednji večstanovanjski zgradbi za potrebe vrtca. Enota vrtca na Črešnjevcu se v nove prostore preseli novembra 2017 in tako šola dobi v uporabo dve dodatni učilnici. Junija 2018 se na šoli začnejo dela ob energetski sanaciji šole ( vrtine za gretje stavbe voda-zemlja, izolacija ostrešja, fasada, menjava oken, žaluzije, menjava svetil). Prav tako se uredi brezžična internetna povezava – SIO2020. V sklopu istega projekta SIO2020 se v letu 2018 nabavijo novi računalniki (4 namizni + monitorji, 2 prenosna računalnika, 3 projektorji). V letu 2019 se prepleska celotno pritličje in hodnik v nadstropju šole. leto 2020 prinese nova strešna okna na hodniku v telovadnici. Covid-19 zaznamuje leto 2020 in 2021 in prvič se srečamo z izvajanjem pouka na daljavo. 

V vseh 180 letih se je življenje na Črešnjevcu in ostalih naseljih šolskega okoliša nenehno vrtelo okoli šole. Šola je vplivala na razvoj kraja in kraj je skrbel za posodabljanje in razvoj šole.

PRIHAJAJOČI DOGODKI

KOLEDAR DOGODKOV

september 2021
PTSČPSN
   1 2 3 4 5
6 7 8 9 10 11 12
13 14 15 16 17 18 19
20 21 22 23 24 25 26
27 28 29 30    
« Avg   Okt »
Dostopnost